gil galad

RISK, igranje domišljijskih vlog

Igranje domišljijskih vlog se je že pred desetletji iz namiznih in računalniških iger preselilo tudi v realno okolje, ki v teh primerih nadomešča namišljene svetove. Udeleženci tovrstnega igranja so običajno kostumirani, prelevijo se v izbrani karakter ter aktivno sodelujejo pri dogajanju in nastajanju zgodbe. Naj gre za privatna zbiranja, ki trajajo le nekaj ur, ali velike večdnevne javne dogodke, v ospredju je vedno druženje, povezovanje in sodelovanje. Raznolikost žanrov nudi številne variacije zgodb, ki se lahko odvijajo v kateremkoli svetu, na izbiro je vse od zgodovinskih obdobij do fantastičnih in futurističnih dob. Domišljija je tu edina meja.

Igranje domišljijskih vlog krajše imenujemo LARP (oz. larp), saj gre za mednarodno sprejeto kratico, ki označuje termin Live Action Role-Playing. V slovenščini primernega prevoda še nimamo, saj je celoten koncept larpanja pri nas še precej svež pojem.

V društvu Gil-galad že od mladih nog gojimo tovrstno aktivnost, saj nas zabava, združuje ter spodbuja kreativnost in domišljijo. Osnova naših dogodkov je fantazijski larp, ki je tudi sicer najstarejši in najbolj razširjen žanr igranja vlog na svetu. Zastavljen je zelo široko in večinoma predstavlja klasični svet zmajev in vitezov, vilinov, orkov in magije, s tem pa omogoča največ svobode pri kostumiranju, scenarijih zgodb in igranju. Zaradi narave našega društva, ki je usmerjeno v Tolkienov svet, črpamo zgodbe za naše dogodke iz Tolkienove mitologije in Srednjega sveta in naš larp opisno imenujemo resničnostno igranje srednjesvetskih karakterjev, krajše kar RISK.

Kogar zanima več, je v nadaljevanju še nekaj informacij o fenomenu larpa. Da bi začeli na začetku, moramo skočiti v čas pred njegovim formiranjem. V sedemdesetih letih preteklega stoletja je luč sveta ugledala družabna namizna igra Dungeons & Dragons. Izšla je kot odvod tradicionalnih vojaških iger z miniaturami, za razliko od teh pa vsakemu igralcu namesto vojaške formacije dodeljuje določen karakter, s katerim se ta poda na namišljeno dogodivščino v fantazijskem svetu. Omenjena igra je postavila temelj domišljijskemu igranju vlog, kot ga poznamo danes (v originalu gre za Role Playing Game oziroma RPG), in poskrbela za njegovo popularnost. RPG odlikuje koncept interaktivnega pripovedovanja zgodbe, kjer ni potrebe po strogo začrtanem scenariju in ravno to je glavna razlika med tovrstno igro in tradicionalno fikcijo. Izbire in odločitve soigralcev vplivajo na zgodbo, ta pa poudarja bodisi zaplet in interakcijo likov bodisi mehaniko igre in bitke. RPG nastopa v številnih različicah, saj ta žanr ponujajo namizne, konzolne, računalniške igre in tudi larp, ki je predstavljen v nadaljevanju.

Larp je interaktivno igranje, v katerem udeleženci prevzamejo in odigrajo identiteto nekega karakterja. Igra se odvija v realnem okolju, ki predstavlja imaginarno prizorišče izbranega sveta, pomaga k vživljanju v igro in sprejemanju te kot realne. Ko igra steče, zaživi svoje lastno življenje. Navadno se prilagaja vnaprej pripravljenemu scenariju, za katerega poskrbi moderator (vodja igre, Game master), njen potek lahko usmerjajo pravila ali dogovor med udeleženci, krojijo pa ga igralci sami z medsebojnim vplivanjem in odločitvami. Za lažje vživljanje v vlogo so ti pogosto kostumirani kot izbrani liki in skušajo oponašati tudi njihovo obnašanje, govor, hojo. Konflikti se rešujejo simbolično ali fizično z uporabo, denimo, penastih orožij. Larp se odvija podobno kot improvizirano gledališče in lahko vključuje borilne vložke, magijo … odvisno, za katero vrsto larpa gre. Koncept občinstva je tovrstnemu igranju tuj. Ljubitelji larpa so ljudje vseh ozadij, starosti in spolov, številnim navdušencem je to družabna aktivnost in način življenja hkrati.

Sama ideja larpa nikakor ni plod 20. stoletja. Širše gledano je koncept vživljanja v vloge prisoten že od nekdaj. Mnoge tradicionalne otroške igre, kot so kavboji in indijanci, pri zdravniku ali doma, lahko prištevamo k interaktivnemu igranju. Podobno velja tudi za nekatere izobraževalne prakse: simulacije igranja vlog in vaje ob učenju, poučevanju, treningu (zdravniki, odvetniki, bojevniki). Kot enega od predhodnikov larpa omenimo improvizirano gledališče, ki z naslonom na commedio dell'arte sega nazaj vse do 16. stoletja, kot drugega pa raznovrstna kostumiranja in maškarade. Med odraslimi je bilo vedno priljubljeno organiziranje dogodkov, na katerih so se preoblačili ter se pretvarjali, da so iz zgodnejših dob; take primere najdemo tako pri starih Rimljanih kot med prebivalci srednjeveške Evrope. Šele v 20. stoletju pa je to postalo hobi, pomislite le na številne skupine in posameznike, ki se ukvarjajo s poustvarjanjem zgodovinskih obdobij.

Izum namiznih RPG iger v sedemdesetih je privedel do razvoja organiziranih larpov, ki so na več različnih koncih vzniknili neodvisno. Pojavili so se v Severni Ameriki, Evropi in Avstraliji. Prvi tovrstni dogodki so se odvijali v ZDA že konec sedemdesetih let, v osemdesetih pa se je larp internacionalno razširil, kar je botrovalo nastanku raznolikih stilov. Poleg RPG iger jih je inspirirala tudi žanrska literatura: fikcijske zgodbe, postavljene v določeno okolje (detektivske, akcijske, pustolovske, kriminalne, grozljive, romantične ali znanstvenofantastične pripovedi). Osemdeseta leta so tako spremljala pojav larpa v Veliki Britaniji, Rusiji in v skandinavskih deželah, na Novi Zelandiji, v Nemčiji in kasneje drugod po Evropi.

V Sloveniji smo devetdeseta ujeli za rep, saj je bilo društvo Gil-galad ustanovljeno leta 1998, že naslednje leto pa se je na prvem Velikem letnem srečanju skupina članov, ki je delila izkušnjo Tolkienove literature in namiznih RPG iger, v želji po fizičnem doživetju tovrstnih prigod oblekla v kostume in se z improviziranim scenarijem zapodila na travnike. Idejo smo prevzeli po vzoru tovrstnih dogodkov iz tujine in od takrat dalje je to ena od osrednjih aktivnosti našega društva.

Kot že zapisano, pa omejitev za larp praktično ni, saj so za tovrstno igranje primerna vsa okolja: od fantazijskih, zgodovinskih in realističnih ozadij do modernih in futurističnih dob. Množica larp žanrov vključuje poleg že naštetih tudi horror (pošasti, zombiji, bitja Lovecraftove domišljije …), gothic-punk vampirje, volkodlake, film-noir, steam punk, cyberpunk, space opero, postapokaliptično fikcijo, znanstveno fantastiko, zgodovinsko poustvarjanje (antični Rim, srednji vek, obdobje renesanse, elizabetinske dobe, državljanskih vojn v ZDA, bitk iz prve in druge svetovne vojne …), cosplay (anime, manga in zahodna stripovska produkcija), vohunske in vojaške igre (z uporabo air soft ali paintball pištol) ter kombinacije vsega naštetega, od katerih so najpogostejša kvazi zgodovinska okolja z mitološkimi in fantazijskimi elementi.

Larp navdušenci se zbirajo na dogodkih, ki so lahko majhna, privatna druženja, ki trajajo le nekaj ur, ali pa velika, večdnevna množična zbiranja s tisoč igralci. Številni larp dogodki se odvijajo tudi na stripovskih, filmskih, anime in podobnih konvencijah, kjer se kostumirani udeleženci z veseljem nastavljajo fotografskim kameram. Pozornost in trud, ki ga nekateri izmed njih namenjajo svojim kostumom, sta neverjetna. Popularnemu dvigu larp kulture pa je seveda sledila tudi industrija z larp trgovinami, fanzini in revijami, razvile so se internetne skupnosti in subkultura, ki jo povezujejo interesi, izkušnje, humor in oblačilna kultura, v zadnjem času pa je larp vedno pogosteje predmet akademskih raziskav in vrednotenja.

Za predstavitev tega razvejanega in širokega pojma ta kratki članek komaj zadošča, zato naj velja povabilo k udeležbi na katerem od larp dogokov. Zabavno se je preleviti v drugačno osebo in se s prijatelji podati na pustolovščino. Na lastni koži boste spoznali, kaj dela larp tako poseben.